PERKUNS_nr_1_2005_pru.pdf

Stwi pirzdau Ten, Tƺmpars Skaitƴtajs, ast Perkǩns peisƴlis pǌrmas nummeri. Stƴi peisƴli

rǌpusi pas Poganin'zine'n, kas bƺi perlazǌnts ƺn mettans 1997-2000, kwƺi panzdauman mettan,

adder spƴrtais audƴsenei bƺi segǌwusis, kƴi as bƺi autƺnduns ainuntan dǌlasnan, aupeisƴsenin,

adder ǌr gǌwatas kwaitǌsnan.

ÿandƺinan, pa delli stƺisan mettan as etgǌma, sƺn majjans ginnins, peisƴlin, kasse astiskan

tengǌnsenin ast pertrepsenis be promǝcija stƺisan wisan labban, kans dƴst Prǩsiska Zemƺ

(Wƴrmi be Mazǩrai). Ezze istǝrijai, pra archeolǝgijan, ekolǝgijan, literatǩrin, wangǌnun na

muzǌkin. Tǩ wǌrst skaitƴwuns stwi, Tƺmpars Skaitƴtajs, ezze tǩlin stƺisan nƴunan pawǌstin, tǌt

dǌgi ezze wǩrans, praƺitans astins. Dǌgi wǌrst tikkusis perdrukkausnas sƺn pressin anga

laǌskans. Sta wisan ni tƺrpas anga zmǩnes kwaitǌsnas paggan, adder pƺr Wƴrmin be Mazǩrans

promǝcijan sirzdau palikkins.

Nǩsa peisƴli ast umzi, dǌgi mes peisƴimai ƺr din umzu, fascinaciǝnis be mǌlis pƺr Prǩsan

paggan. ƹn nǩsai peisƴlei ni ast delǌkan pƺr tektans wekkusins ƺr pƺrgimiskan diskriminacǌjan,

faĀizman, anga Prǩsas ezze Pǝlei separacǌjan. Sta prawerƺi waiĽƴtwei. Sta, kƴi mes ast istǝrijas,

kulturis, prǩsiskas bǌlas ebkabǌtans, ni statinna mans ƺn aǌnai rǌndai sƺn faĀismai anga

terrǝristai, kƴigi ainuntai kwaitǌlai wǌdatun mans.

Adder stan wisan wǌrstei wǌdawusis, skaitƴwusis nǩsan peisƴlin.

Stan nummerin as kwaitǌlei palǌkitun

Î zmǩni, kas turrƺi spƴrtai debǌkan dallan ƺn prǩsiskas bǌlas etgǌmsenu.

As perwǩkaui ƺr skaitƴsnan

Teǌsilƴuks Ragǩsta

Nƺrtiks

Saǩlis Klƴkis

Meddinaitis (Guidgen)

Lech Brywczyıski

Barbara Owczarewicz

akszugor@o2.pl

Mǝskwas buwwuntajs, filolǝgs, indoeurǝpeists,

kultǩris semiǝtiks, aǌns iz tartiskas-mǝskwiskas skǩlis

galwas pertreppeniks. Dilƴi ƺn Guddiskas Zinƴnin

Akademǌjas Slawanzinƴsnas Institǩtu be Guddiskai

Wƴlstiskai Humanitƴrai Uniwersitƴtei. Ezze 1990

Guddiskas Zinƴnin Akademǌjas streǌpstus. Pǌrmas

laǩreats stesse Aleksandr'as Solzenicyn'as fundacǌjas

prƴizas pƺr deban dallan ƺn dǌlan ÐGuddijas

SubanerzinƴsnaÑ. Aǌns iz ukaspƴrtais uniwersalans

tƺntiskwas humanistans, autǝrs stƺisan zǩrgi 1500

dǌlan (ƺn stesmu delldesimtan debǌkan monǝgrafijan),

bilǌwusin ezze tǩlin zinƴnis delǌsnans: bǌlaszinƴsnan,

literaturiszinƴsnan, folklǝristikin, religiǝnizinƴsnan,

mitolǝgijan. Doktǝrs honoris causa tǩlin stƺisan skǩlin,

sirzdau kittan uniwersitƴtin ƺn Wilnei be Ringan. Zmǩi, kas zentliwingiskai pagalba prǩsiskas

bǌlas etgǌmsenu.

Aupalsei prƴbutiskan deǌktan ƺn nǩsai minǌsnai...

Redakcjǝnin

Rikijjiska prǩsiska biĂutƺria, rƺplikis stƺisan prawǩran

grazintinnin, kans pǩdai nǩsai pirzdaunǌkai. Dǌlai ast pateikƴtai iz

sirablan be kasƴjan be sƺn swintan staban Î glǌsin grazzintai.

Sirzdau tennan mazzi aupaltun sirzdau kittan mǝtiwai stƺisan

kwƺitin, sǝlariskan simbǝlikin, trillinkan Dƺiwinin simbǝlizǌtan be

tenesses swintan inzektan. Pra bizhuterian segǌtan pra stan

kunstenikan waiĽƴi prǩsiskas zemmis dǩsi. Garawǌngi endƴmai

tenesse pƴusan.

http://www.stankiewicz.art-reklama.com.pl/

EUEU

Na kapurnai, ƺn meddju, stwen, kwƺi dǌws struttan sejja si sƺn Alnaan, stalƺi kadƴi praǩrai,

praǩrai stesmu rikijjiskas pils. Dabber nǩsai tƴwai pawaidinna mans augƴrbans ebauwgtans

stƴgans, durǌwusins tƺr kǌrsa zemmei. Adder wƴiklei pastǌwusis pekku kǌrsa Alnƴi Āaǩwa

stƴbans ƺr kamminans be tuldijja si, kƴi ilgai kirdǌtun tenƺisan sƴusan tƴrin.

Stƴi ast klantǌtas pilis panzdaumai zentlei. Zǩrgi aǩgusis ƴgiskas

kǌrnas, ebauwgsenei, galǌmbai meddiskai kwƺitei, ĀlamǌwuĀas si

pjƴusis eblasǌtas sƺn sakan. Smƴrdiskas adlis iztƺndusis swajjans

irmans ƺr dangan.

Pirzdau tǩlin, tǩlin stƺisan mettan, pils pastƴi zmǩnewingin ƺn

pastipai kaimǌniskwai, tƴli be plattai. Tenesse spƴrtai tǩrmai,

eblaǌtai sƺn dagiskas papussideinaas saǩlin, anga sƺn bǌtas ƴustras

wurmiskwan, endƴusini akans ni tƺr stƺisan zǩrgiskan

buwwintajan, adder dǌgi tǩlin stƺisan pintegaǩnikan iz tƴlin.

Kasmu bƺi pintegaǩtwei pƴgar pilin zƺimiskan kǌsman, stesmu bƺi

palǌkits tǌt grazzi pawǌda, kan dabber ni wǌdawuns. Pils ebsupts

sƺn snƴigan blǌngina ƺn saǩlei sƺn miliǝnan Laǩmasawinzliskan

bƴrwin, adder na rǌkisnasgruntu stƺisan tǌmran pjƴusin be adlin

perwaidinna si sƺn swajjan ukaskǌstan gƴiliskwan kƴusintun

dangan.

ƹn stesmu pilu buwwina spƴrtai laǌms rikǌs. Bilƴi, kƴi ƺn pilis

rǩses ast sǌmtan stƺisan kastenan sƺn aǩsan, sirablan be

auktummastabans. Na zƺidamans stƺisan stubban kabƺi makatas,

grazzintai sƺn aǩsan be sirablan, adder na talamans lanzƺi skƴrdas

stƺisan wǌlkan be klƴkin, kans bƺi tǩlin ƺn kaimǌniskwai.

Pilis waldǌtajs bƺi ni tƺr laǌms, adder ka swarewǌngais Î labs be

tikrǝmiskas. Zǩrgiskai buwwintajai auĀaudƺi tenesmu, adder

niaǌnunts ni bƺi tǌt dǌrsus kƴi sentaǩwintun si ƺr ten, beggi tenesse

prusna bƺi drǩktawingiska, bilƴi ǌr, kƴi stƴbiska.

Dagan, kaddan wakkariska Saǩli wǩpi dƴngan sƺn aǩsan, adder ƴustras ƺn wurman mantelan

ebwǌlka pawǌdan, pilis rikǌs millƺi izƺitwei na ukaaǩktan dimstin be istwendau dirǌtun na

zǩrgiskwan.

Kummetei kaimawartina ka tƺr iz laǩkans sƺn grǌman na ƴustamans, dƴlgai be pjǩklai blǌngina,

kƴi mǩkis wurmƺi si pastƴs stƺisan mƺrgan. Kaddan bƺi widƴwusis rikijjan, stalǌwusis sƺn

wƴrmiskan pajuksman ƺn rǌndan, glƴduns dƴlgans be sƺn matiskan kǌrtins ƺn plƴinan kalsƺi

grǌman stƺisan pjƴuwenikan, bƺi gremwuns:

Mes pǌdamai pjƴuwan, wisapussi pjƴuwan

Deznimai stalƺi dǌgi prǝpaus pilis rikijjas genƴ, Wƴrmi. Sƺn mǩtiskan akan ebimmi pawǌdan,

wissans sƺn mǩtiskan sǌrdan millƺi. Stwen, sirzdau zmǩnins buwinna dwƴinadesimtan stƺisan

tenesses sǩnan, adder tenƺisan laǌmiskai palikkai buwinna ƺn kaǌmamans be waǌsamans.

Gailarǩkina Wƴrmi, ƺn wǝilei lƴngai kƴi spendikas tǌklin na lƴukamans skebbelins

kakinnusimans zemmin, bƺi seimǌskas aǌniskwas be mǌlis simbǝlin.

Rƺizan ƺn mettu, ƺn dagiskas sƴulisstalǌsnas naktu, wissai sǩnai sƺn sƺimins enwƴndrau ƺn

pilin, enpilninusis tennan wǩrans mǩrans sƺn karwaǩkan be smejjan. Prƺi dwaǡǡu enimmi

tennans wǩraiĀai, glabƴwuns be buccauwuns eraǌnan. Tuldǌsnas assaras blǌngina ƺn Wƴrmis

akamans, kaddan kailinna swajjans sǩnans sƺn kƴi linnan lƴukans skebbelins be galǌmban

akans, kaddan papekƴi ƺr sǌrdan gƴlwans stƺisan nepǩtans be prǝneputans .

Pǩjas be medjƴnins ƺn alnƴsteinisku meddju wƺrau pra septinnerins dƺinans. Panzdau wissai

ewartinna si ƺr swajjans dǌlans be wǩrans mǩrans ebimmi gillu tusnan.

Tǌt gǌwata tekka, ƺn pakkaju be abipussu mǌlu. Pat aǌnan rƺizan, ǌnsai pirzdau saǩlistalǌsnan,

enwƴndrau ƺn pilin aǌnunts pintegaǩniks. Ilgai Ālameei sƺn rikkijan, rƴdi, adder prǝpaus naktei

bƺi ǌnsai, be naktins ni migƺi. Waǌstis, kawǌdas swettis pǌduns, turrƺi di bǩtwei swarewǌngis,

beggi abbai turƺi zurgautans prusnans.

Dǌwai na ukaaǩktu turmu tikka lƴps Î sawaiĽƴtan zentlin, kƴi sǩnai turrƺi di izreizan stƴtwei

pirzdau tƴwan.Izreizan dǌgi pagaǩwa ebeǌtwei wisapussi.

Tƴws sƺn swettin perwƴndrawenikan gƺidi na tennans ƺn glǌsiskan zƴlan, kwƺi bilǌwusis

tennans bƴjawiskan waǌstin: dwƴi kaǌminai, kwƴi na seimǌskan dƺiwutiswans bƺi dirǌwusis sƺn

perwiidasnas akan, prestusis augrƴbtun be ergalǌntun milǌtan mǩtin, Wƴrmin.

Jƴu iztƴli bƺi kirdǌtai wakans, adder ƴustras stƺisan degtan si kaǌman zentli pintans, sƺn kans

niginni sentaǩwina si.

ƹn saǩlisstalǌsnas naktu prƺisiks lƴimintiskai perwƴndrau be bƺi ensadǌwusis si ƺn taǩwu

meddju prƺi panniskans, adder patƴri tenƺisan pƴustan wakan etswƴiksti si ezze pilas

mǩramans.

Wǌrdiskai ƺn stan kerdan pa meddiskan pintan gǩbi malnǌks. Tenesse lǌkuta sǌrdika dribinna

ezze bijƴsnai, adder malnǌks gǩbi dǌrsai, beggi Wƴrmi turrƺi pagattawintun pƺr enwƴrgan

mǩtin medǌcinin iz zƴlans be saknins.

Ainuntkawǌda lƴuksku izpilnina meddin. Lƴuksnas Î perwaidinna si Î lƴukais laukstƺi na

dangan, adder mǌnikas pjǩklin lƴukais ebsirablina wǌrsai stƺisan suppintan ƺn wǌtras

glabƴsnamans garrin, ebgƴiliwuns autƴlkatan lunkin wƴngrauwusin sirzdau sǌmtanmettiskans

anzƴnans, bǩkans, skuttins be karǌgins. Sirzdau aksamitiskans ebauwgsenins kabeei plattai

lappai stƺisan papartin.

Niggeistai malnǌks stƴwuns. Na rǌkisnasgruntu stƺisan papartin dirǌwuns ainuntan

preistebekliskan kwƺitin, laukstǌwusin sƺn wisans Laǩmas sawinzlis bƴrwins. Rǌnkuns stan

kwƺitin sƺn dribǌntan rƴnkan be ni widƴts pra prƺisikan ergǩbuns ƺr pilis dwarrins, kwƴs

etweruĀas pirzdau tennan subbas.

Papekƴwuns ƺr kreklin swajjan mƴntan Î papartes kwƺitis, etwijƴts ƺn saǩlisstalǌsnas naktu Î

gǩbi pat ƺr zƴlan, kwƺi eraǌns dwars bƺi senrǌnkuns si. Stƴwuns stwen bass, pakwƺlpuns be

dƴwuns Wƴrmei preistebekliskan kwƺitin, adder tenƴ dƴwusi tennan medǌcinin be ǌdin na

pintegan, tǌt bilǌwusi:

ƹis ƺr majjans zmǩnins, be bilƴis, kƴi ǌr kaddan prƺisiks wǌrst ergalinnuns majjan kƺrmenin, ni

wǌrst ebwarǌwuns majjan dǩsin. As wǌrst giwǌwuns sƺn jǩmans ƺn eraǌnai arǌs wƴltei, ƺn

eraǌnu kwƺitiku be gaǡǡu, ƺn wǌtras plandǌsnai, ƺn tƴǡu stƺisan meddin, ƺn tƴǡu stƺisan apins be

azzaran, ƺn bǌtas tusnu be dagiskas papussideinaas kaǌtu. Mƴjs karris wǌrst migǌwuns

metsimtans, adder aǌnan dƺinan wǌrst buduns, adder staddan as etkǩmps wǌrst bǩwusi jǩsan

mǩtin be papekƴtinin. Majjai wǌrdai ƺisei iz streǌpstan na streǌpstan, adder naǩts stƺimans,

kwƴi izmǌrduns tennans!

Pa malnǌkas izƺisenin pataaris ebpǌduns ƺn pilu matiskans zƴngans stƺisan ƺn gelzƴn ebdalbtan

wǌran. Sƺn karrin izpilninuns pilas stubbas, zƴlai be ǌr rǩsei, kwƴi wedduns iz pilin ƺr Swintas

Jakǩbas kǌrkin. Wƴrmi stalƺi na ukaaǩktan dimstin. Kaddan dwarrei auweruns, prepǌdusi

rƴnkan immusi stebekliskan deiwǩtiskwas kwƺitin. Pils pagaǩwa lǌnai dubtwei stu gillais, pat

iznǌkuns pa zemmei.

Tƺr mǩti Wƴrmi izgǩbi iz pa zemmin, beggi pagaǩwusi deiwǩtiskwas kwƺitin. Deznimai

widƴtun tenesses wǌdan gƴilai enwǌlktan, blƴndiwuns si kǌrsa Alnƴs krƴntamans. Zmǩnei

aulƴnki deǌktan, kwƺi klantǌts pils stalƺi. Bilƴi, kƴi stwen bƴijina. ÿlƴits ƺn saǩlisstalǌsnas

naktu bƺi kirdǌtun iz pa zemmin ǩlisnas tƴrin, ainuntkawǌdans klantǌsenins, weksenins,

ainuntkawǌdan tƴlin gremsenin ... Bilƴi, kƴi karris iz Grunwaldan gremme ÐBogurodzica

dziewicaÑ.

Kǌrsa Alnƴi ast kapurna sƺn ebauwgsenin, papartins be kirsnaiƴgiskans kǌrnans stegta, sƺn

meddin paaǩgta. Aǩktanai anzƴnai, bǩkai, pjƴusis be adlis gƺrba sƺn swajjan Ālamǌsnan

prawǩran legendan ezze klantǌtan pilin be ezze Wƴrmin, ka imma ƺn rƴnkai deiwǩtiskwas

kwƺitin.

Zientara-Malewska M., BaĻnie znad ýyny, WarĀawa 1970, str. 18-22.

Plik z chomika:

Inne pliki z tego folderu:

Inne foldery tego chomika: